Preizkus hitrosti tipkanja
Do konca 20. stoletja so se besedila tipkala na posebnih mehanskih pisalnih strojih, šele v 80. letih pa so jih postopoma začele nadomeščati elektronske naprave.
Osebni računalniki so že v osnovni konfiguraciji omogočali vnos besedila (s pomočjo tipkovnice) z možnostjo kasnejšega tiskanja na zunanjih napravah (tiskalnikih). Ko so osebni računalniki postali široko dostopni, je potreba po pisalnih strojih sama od sebe izginila.
Vendar, če pisalnih strojev ne bi bilo, ni jasno, ali bi bil alfanumerični način vnosa kasneje izumljen in kako bi danes izgledale sodobne tipkovnice. Zato je ob razpravi o tipkanju in tiskanju besedil najprej treba spomniti na zgodovino pisalnega stroja.
Zgodovina pisalnega stroja
Prvič so se besedila in ilustracije reproducirala na papirju in tekstilu s tiskom v stari Kitajski. To potrjujejo arheološke najdbe v vzhodni Aziji, ki segajo v 3. stoletje našega štetja. Kasnejše primere tiska so našli v starem Egiptu in so stare več kot 1.600 let. Mednje sodijo ohranjeni papirusi in tkanine z natisnjenimi napisi in slikami.
Če govorimo o množičnem tiskanju knjig (ne posameznih kopij, ampak z uporabo pečatov ali matric), je bila ta metoda izumljena med 6. in 10. stoletjem. Izum pripisujejo Kitajcem, najstarejši ohranjeni natisnjen dokument iz Kitajske pa je ksilografska kopija Diamantne sutre iz leta 868.
Stoletja je bil tisk besedil rezerviran za velike ustanove, najpogosteje državne ali verske, medtem ko je bil za navadne ljudi predrag in nedostopen. Položaj se je začel spreminjati šele v 18. stoletju, ko so v Angliji podelili prvi patent za prenosni pisalni stroj. Na takšnih strojih so delali številni evropski inženirji, vendar ni znano, kdo je bil njihov prvotni izumitelj.
Gotovo pa je, da je bil prvi komercialno uspešen (in široko uporabljen) pisalni stroj tisti, ki sta ga ustvarila Sholes in Glidden, znan tudi kot Remington 1. Ta model, opremljen s tipkovnico QWERTY, je bil predstavljen v Angliji leta 1873 in je postal osnova za nadaljnji razvoj pisalnih mehanizmov.
Veliko prej, leta 1808, je italijanski mehanik Pellegrino Turri predstavil mehanizem s funkcijo hitrega tiskanja. Znana je tudi njegova iznajdba karbonskega papirja. Čeprav se njegov pisalni stroj ni ohranil, še vedno obstajajo dokumenti, ki so bili na njem natisnjeni.
Pisalni stroji, ki jih je v 50. letih 19. stoletja ustvaril Charles Wheatstone, prav tako niso preživeli, saj jih ni patentiral niti uvedel v množično proizvodnjo. Tako je edini ohranjeni model Remington 1, čeprav zgodovina kaže, da so bili prvi pisalni stroji v resnici izumljeni 150–170 let prej.
Sredi 20. stoletja je elektrika postala glavni gonilni dejavnik in pojavili so se prvi elektromehanski pisalni stroji. Leta 1973 je bil predstavljen model IBM Correcting Selectric s funkcijo popravljanja tipkarskih napak. Ta model je omogočal premik pisalne glave nazaj in prekrivanje napačnih znakov z belo barvo, preden so bili novi znaki natisnjeni čeznje.
Nova doba
Doba elektromehanskih pisalnih strojev ni trajala dolgo: leta 1984 je bil sprejet in globalno uporabljen standard tiskanja za IBM PC. Pisalne stroje so začeli postopoma nadomeščati osebni računalniki, opremljeni s tipkovnicami XT s 83 tipkami.
Te tipkovnice so omogočale spreminjanje načina vnosa, kar je olajšalo preklapljanje med velikimi in malimi črkami. Do leta 1986 so bile tipkovnice XT najprej nadomeščene z napravami DIN, nato pa s tipkovnicami Model M s 101–106 tipkami. Priključni vhod je bil spremenjen v PS/2, prvič pa so se pojavile tipke Windows in Menu.
Sodobne tipkovnice se povezujejo prek USB-ja in poleg standardnih tipk vključujejo dodatne multimedijske gumbe, kot so nadzor glasnosti, iskanje, osveževanje strani in drugo. Tipkanje na njih je čim bolj preprosto in udobno. Signali se v računalnik prenašajo skoraj takoj, kar omogoča hitrost tipkanja do 300–400 znakov na minuto. Trenutni hitrostni rekord drži Mihail Šestov, ki je s slepim tipkanjem dosegel 940 znakov na minuto.
Do zdaj še nihče ni presegel tega rekorda, vendar to tudi ni nujno. Hitrost tipkanja med 200 in 300 znaki na minuto je že dovolj, da vas obravnavajo kot veščega tipkarja, svojo hitrost pa lahko vedno preverite z brezplačnim spletnim testom.
Ta test lahko izvajate redno, da spremljate svoj napredek. Sposobnost hitrega in brezhibnega tipkanja je uporabna veščina, ki prihrani čas in energijo ter jo delodajalci zelo cenijo.
