Do konca 20. stoletja so se besedila tiskala na posebnih mehanskih tiskarskih strojih, šele v 80. letih pa so jih postopoma začele nadomeščati elektronske naprave.
Osebni računalniki so že v osnovni sestavi imeli funkcijo tipkanja (na tipkovnici), z možnostjo njihovega naknadnega tiskanja - na perifernih napravah (tiskalnikih). Ko so široke množice dobile dostop do osebnih računalnikov, je potreba po tiskarskih strojih izginila sama od sebe.
A če ne bi bilo slednjega, ni znano, ali bi alfanumerični način vnosa informacij kasneje izumili in kako bi izgledale sodobne tipkovnice. Zato se morate, ko govorimo o tipkanju/tiskanju besedil, najprej spomniti na zgodovino tiskarskih strojev.
Zgodovina pisalnega stroja
Prvič so besedila in risbe na papirju in tekstilu s tiskanjem začeli reproducirati v starodavni Kitajski. Na to kažejo arheološke najdbe v vzhodni Aziji iz 3. stoletja našega štetja. Novejši zapečateni artefakti so bili najdeni v starem Egiptu. Njihova starost je več kot 1600 let. Govorimo o ohranjenih papirusih in tkaninah z vtisnjenimi napisi in podobami.
Če govorimo o polnem tiskanju knjig - ne po kosih, ampak množično (z uporabo žigov / vzorcev), potem je bilo izumljeno v obdobju od 6. do 10. stoletja. Avtorstvo izuma prav tako pripada Kitajcem, najzgodnejša tiskovina s Kitajske, ki se je ohranila do danes, pa je lesorezna kopija Diamantne sutre iz leta 868.
S tiskanjem besedil so se dolga stoletja ukvarjale le velike, najpogosteje državne in verske organizacije, za navadne ljudi pa je bila ta obrt predraga in nedostopna. Razmere so se začele spreminjati šele v 18. stoletju, ko je bil v Angliji izdan prvi patent za prenosni pisalni stroj. Številni evropski inženirji so sodelovali pri oblikovanju takšnih strojev: ni znano, kdo točno je avtor ideje.
Popolnoma gotovo pa je, da je bil prvi komercialno uspešen (široko razširjen med množicami) pisalni stroj Scholesa in Gliddna, znan tudi kot "Remington 1". Opremljen s tipkovnico QWERTY je bil leta 1873 predstavljen v Angliji in je pomenil začetek nadaljnjega razvoja tiskarskih mehanizmov.
Veliko prej, leta 1808, je mehanizem za hitro tiskanje uvedel italijanski mehanik Pellegrino Turri, ki je znan tudi po izumu karbonskega papirja. Turrijev aparat se do danes ni ohranil, vendar papirni dokumenti, natisnjeni na tej napravi, ostajajo.
Tudi pisalni stroji Charlesa Wheatstona, ki jih je izumil v petdesetih letih 19. stoletja, vendar jih ni patentiral ali dal v množično proizvodnjo, niso preživeli. Tako je edini ohranjeni primerek "Remington 1", čeprav zgodovina pravi, da je ugledal luč šele 150-170 let po izumu prvih (vendar ne preživelih) pisalnih strojev.
Do sredine 20. stoletja je elektrika postala glavno gibalo, pojavili so se prvi elektromehanski modeli pisalnih strojev. Leta 1973 je bil izdan model IBM Correcting Selectric s funkcijo popravljanja tipkarskih napak. Omogoča vam, da premaknete nosilec nazaj in prebarvate natise z belim črnilom, nato pa nanje nanesete nove znake.
Nova stopnja
Obdobje elektromehanike v tiskarstvu ni trajalo dolgo: že leta 1984 je bil standard tiskanja iz IBM PC standardiziran in globalno razširjen. Pisalne stroje so povsod začeli nadomeščati osebni računalniki s XT-tipkovnicami, opremljenimi s 83 tipkami.
Lahko so spremenili način vnosa, kar je omogočilo preklapljanje med velikimi in malimi črkami. Do leta 1986 so tipkovnice XT zamenjale najprej naprave DIN in nato tipkovnice Model M s tipkami od 101 do 106. Priključna vrata so bila zamenjana s PS / 2, med tipkami pa so se prvič pojavili gumbi Windows in Menu.
Sodobne tipkovnice so na voljo z USB priključkom, poleg standardnih pa imajo še dodatne multimedijske tipke. Na primer gumbi za povečanje in zmanjšanje glasnosti, iskanje, posodobitev itd. Tiskanje besedil na njih je kar se da preprosto in priročno. Signali se v računalnik prenesejo skoraj v trenutku, kar vam omogoča, da povečate hitrost tipkanja do 300-400 znakov na minuto. Hitrostni rekord trenutno pripada Mihailu Šestovu, ki je s tipkanjem na dotik vtipkal 940 znakov na minuto.
Tega rekorda še nikomur ni uspelo doseči in preseči, a to ni nujno. Dovolj je, da vtipkate 200–300 znakov na minuto, da veljate za dobrega strojepisca, svojo hitrost tipkanja pa lahko vedno preizkusite z brezplačnim spletnim testom.
Občasno ga lahko pregledate, da opazujete dinamiko. Sposobnost hitrega in natančnega tipkanja besedil je koristna veščina, ki prihrani čas in trud, cenijo pa jo tudi delodajalci.
